Sergej Bavdek

Foto: Blaž Žnidaršič

Ime, priimek, starost, trenerska izobrazba, trenerski staž (št. let):

Sergej Bavdek, 22 let, študent Fakultete za šport – Športno treniranje, po izobrazbi sem Trener mladih, v klubu pa kot trener delujem drugo leto.

V letošnji sezoni vodim ekipe deklet U15, deklet U9, pomagam pa tudi pri šolah košarke, ter pri ostalih ženskih kategorijah.

Kako se je začela tvoja košarkarska pot? Opiši svojo igralsko kariero.

Moja športna pot se je začela že zelo zgodaj. Že od samega otroštva mi je bil šport vedno na prvem mestu. S prijatelji smo cele popoldneve preživeli na igrišču, igrali nogomet, košarko, itd. Sama košarkarska kariera pa se je začela s prihodom v OŠ. Košarkarske treninge sem začel obiskovati že v 1. razredu osnovne šole in se v košarko takoj tudi zaljubil. Vseskozi  sem bil med najmanjšimi na igrišču, zato mi je bilo na samem začetku zelo težko. Trenerji so me vedno silili k starejšim ekipam, kar mi sprva res ni bilo všeč. Bil sem mlajši, manjši, slabši od vseh soigralcev, ampak sedaj vem, da sem se pri teh fantih največ naučil.
Tako sem bil skozi vse mlajše kategorije član KK Cerknica, po odhodu na srednjo šolo, pa sem 2 leti treniral tudi pri košarkarskem klubu Helios Domžale. Ker pa so me na moji košarkarski poti vseskozi spremljale poškodbe, sem tako ostal v Cerknici, kjer treniram in igram še danes.

Kako to, da si se odločil za trenersko delo, kaj ti je pri tem delu najbolj všeč?

Prvo moram priznati, da si sprva niti v sanjah nisem predstavljal, da bom kdaj postal trener. Kot mlad in zagret igralec, sem vedno mislil, da si bom kruh služil z igranjem košarke. Seveda pa sem hitro padel na realna tla in videl, da to ne bo šlo. Po vpisu na Fakulteto za šport, pa me je delo z mladimi začelo vse bolj veseliti in tako smo prišli v dogovor s klubom in s takratnim trenerjem deklet, da se pridružim trenerski ekipi. Kot sem že omenil, mi je pri tem delu najbolj všeč delo z mladimi in to, da lahko svoje znanje prenašam na njih.

Kaj narediš, ko te razjezi sodnik?

Sam nisem znan kot hitro vzkipljiva oseba. Poleg tega pa sem tudi mnenja, da sodnik sam ne more odločiti tekme. Zato se s sodniki ne ukvarjam veliko (vsaj tako se mi zdi). Kadar pa res začnejo delati neumnosti, jim pa rad postavim kakšno sarkastično vprašanje – na katerega seveda ne najdejo odgovora J

Kaj se ti zdi pri opravljanju trenerskega dela najbolj pomembno?

Meni osebno, se zdi najbolj pomembno to, da vadeči radi obiskujejo moje treninge in da od teh treningov tudi nekaj odnesejo. Sploh pri mlajših kategorijah pa mi je bolj od zmag pomembno to, da ko bodo enkrat zapustili mojo ekipo, jo bodo zapustili kot boljši in bolj odrasli ljudje, ter da me bodo imeli vedno v dobrem spominu.

Opiši najbolj zanimivo (markantno) izkušnjo, ki so jo kot trener doživel na treningu/tekmi/pripravah/v garderobi ,

Pri delu z najmlajšimi, sploh pa pri delu z dekleti, ki so ravno stopile v puberteto, skorajda na vsakem treningu doživim kaj zanimivega. Od manjših pretepov, kreganja, joka, na tekmi metanja žoge v svoj koš – vse to se mi dogaja skoraj vsakodnevno.
Je pa res ena izkušnja, ki mi je ostala v spominu. Bila je ena izmed mojih prvih tekem v vlogi trenerja. Igrali smo proti eni izmed boljših ekip v Sloveniji, zato smo vedeli, da bo to zelo težka tekma, tako da je bila nervoza jasno na vrhuncu. Ko je še v prvem polčasu v igro vstopil/a eden izmed mojih igralcev/igralk, je bilo videti, da nekaj ni povsem v redu. Tako sta minila 2 ali 3-je napadi, ko je ta igralec/ka sredi igrišča bruhal/a. Tako sem seveda ostal samo jaz, ki je moral igrišče tudi počistiti, ampak ne glede na to neprijetno izkušnjo, se je vse izteklo dobro in tekmo smo odigrali odlično!

Kaj bi svetoval mladim igralcem in igralkam na začetku njihove košarkarske kariere?

Vsem mladim igralkam in igralcem, bi rad svetoval samo to, da naj vztrajajo pri svoji začrtani poti. Če jih košarka veseli, naj pri njej vztrajajo, tudi če sprva niso najboljši. Še vsi smo košarko začeli kot amaterji, vendar se da z vztrajnostjo in trdim delom doseči marsikaj. Seveda pa to ne velja samo za košarko, ampak prav za vse odločitve, katere bodo sprejeli tekom svojega življenja.

Trener, ki ga najbolj cenim (globalno):

Jaz pri tem vprašanju ne bom zašel v tujino k trenerjem profesionalnih klubov. To pa zato, ker enostavno ne moremo primerjati njihovih in naših pogojev za delo. Zato bom izpostavil trenerja, ki mi je tekom moje igralske kariere ostal v najbolj pozitivnem spominu. To je domačin Igor Škrbec. Njega sem pa izbral zato, ker mi je pokazal, kako se da z veliko mero discipline, ampak še vedno z odličnim odnosom do igralcev, doseči veliko. Zato je on definitivno trener, ki ga trenutno najbolj cenim.