V drugem ciklusu smo dobili nasprotnika iz Sežane in Ilirske Bistrice. Tokrat sta bili obe ekipi boljši in nam zadali prva poraza v letošnji sezoni. Poraza sta prišla v pravem času, saj smo si dovolili preveč šolskih napak, pa tudi približno nismo pokazali vsega kar znamo in zmoremo.
Prvi turnir v drugem ciklusu smo odprli proti gostitelju turnirja, proti Sežancem. Sežana je taktično izbrala pressing obrambo (pokrivanje mož moža čez celo igrišče) in tako izvajala pritisk na žogi. S tem smo imeli nemalo težav, ki so se kasneje kopičile tudi na druge košarkarske elemente. Imeli smo veliko podaj, ki so končale v nasprotnikovih rokah in jim s tem omogočali zelo lahke zadetke. Ker smo veliko energije porabili tudi pri solo akcijah, katere so zgrešile cilj, se nam je podrl sistem tako v napadu kot v obrambi. Skupek vsega nam je pobralo vso energijo in lahko smo samo čakali na konec tekme, da čestitamo nasprotniku.
Drugo tekmo smo odigrali proti Bistričanom, ki si je prav tako izbrala pressing obrambo ter nas silila v napake, ki so se dogajale ena za drugo. Nadaljevali smo z izgubljenimi žogami pri podajah, začeli grešiti tudi čiste mete iz polaganj in si tako oteževali tekmo. Žarki upanja so v drugem polčasu popolnoma izginili in si zaželeli konec mučenja. Bistričani pa so se dokončno sprostili in nam lepo napolnili koš. Zopet smo stisnili roke nasprotnikom in jim čestitali za boljšo igro.
Ne glede na vse, so se fantje borili po najboljših sposobnostih v tem trenutku. Tako sem kot trener dobil izziv, ki ga z veseljem sprejmem, da fante pripravim in dvignem stopničko višje ter jih do naslednjega turnirja, ki bo v domači dvorani, pripravim na vsa presenečenja. Tokrat smo na vrsti mi, da presenetimo.
Rezultata:
Sežana: Cerknica 55:35
Ilirska Bistirca : Cerknica 47:31
Pa da ne pozabim…«Zmagovalec je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane«.
Trener U13: Aleksander Vučanović
